ČEŠNJEVA LISTNA PEGAVOST - BLUMERIELLA JAAPII (REHM) V. ARX

Gostiteljske rastline

Gliva okužuje samonikle in gojene rastlinske vrste iz rodu Prunus. Bolezen je gospodarsko pomembna na češnji in višnji, najdemo pa jo tudi na mandeljnu, marelici in slivi. Breskev je odporna.

Bolezenska znamenja

Konec maja ali v začetku junija se na zgornji strani listov pojavijo majhne purpurne pege brez izrazitega roba. Pege se med seboj združujejo. Sredina starejših peg se posuši in včasih tudi izpade (posebej pri slivah in marelicah). Na spodnji strani peg se oblikujejo belkasta ležišča nespolnih trosov (acervuli). Okuženi listi hitro rumenijo in odpadajo. Listi so popolnoma rumeni, razen okoli peg, kjer ostanejo zeleni (pisanost listov).

Močno okužena drevesa predčasno ogolijo (konec junija, začetek julija). Taka drevesa so občutljivejša za zimsko zmrzal. Slabši je tudi cvetni nastavek za naslednje leto. Bolezen povzroča občutno škodo v vlažnih letih.

Razvojni krog

Gliva lahko prezimuje v odpadlem listju kot micelij z odebeljenimi celičnimi stenami (podobno stromi) ali pa v spolnih trosiščih (apotecijih).

Primarne okužbe lahko izvršijo tako konidiji kot askospore. Na okuženem rastlinskem tkivu se oblikujejo nespolna trosišča (acervuli) v njih pa dvocelični nitasti in rahlo ukrivljeni konidiji. Ti povzročajo sekundarne okužbe. Optimalna temperatura za širjenje bolezni je 16 do 19 °C. V odpadlem listju se oblikujejo apoteciji, v njih askusi z nitastimi enoceličnimi askosporami.

Varstvo

Grabljenje in sežiganje odpadlega listja ter uporaba priporočenih fungicidov.